Vilko Mazi se je rodil 4. julija. 1888 v Črnomlju. Preživljal je težko otroštvo, saj je že zelo zgodaj ostal brez staršev. Postati je želel prometnik na železnici, vendar ga zaradi kratkovidnosti v železničarsko službo niso sprejeli. Po študiju je postal odličen pedagog, surdo-pedagog in pionir slovenske logopedije.
Društvo za pomoč gluhonemi mladini je ustanovil že leta 1930. Kot surdo-pedagog je napisal odmevne knjige in to Usoda gluhoneme mladine, Pomoč gluhonemi mladini in Pomoč najbednejšim.
Kot prvi slovenski logoped se je z vsem srcem ukvarjal z logopedsko dejavnostjo. Na področju govorne patologije je napisal deli Govorne motnje s posebnim ozirom na jecanje in Preprečevanje in zdravljenje jecljanja. Njegova skrb za lepo, pravilno izražanje in popolno artikulacijo je znana tudi po tem, da je poslušal govor radijskih napovedovalcev. Pri poslušanju radijskih oddaj je ocenjeval, kdo je primeren za opravljanje tega zahtevnega poklica, saj radijske oddaje posluša več tisoč ljudi naenkrat. Oceno je posredoval tudi vodstvu RTV.
Bil je tudi izvrsten publicist, pisec literarnih zapisov, kartograf in pisec planinskih novic. V časopisu Planinski vestnik je od njegove prve številke dalje redno objavljal članke. Narisal je tudi t.i. Videokrog – razgled s Triglava. S svojim izrednim spominom je presenečal mnoge, saj je med drugim znal na pamet celotno Prešernovo Poezijo.
Zaradi vsega njegovega dela in prizadevanj Društvo za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi nosi ime v spomin nanj, ki je starosta slovenske logopedije.